Koronarni klub v tem letu praznuje 25 letnico uradne ustanovitve in delovanje kluba. Delovanje kluba in doseženi uspehi so promovirali mestno občino Celje v državi Sloveniji in tudi v tujini. Koronarni klub ima status humanitarne organizacije in ima edinstveno poslanstvo za izvajanje rehabilitacije srčnih bolnikov po tem, ko so končane bolnišnične metode zdravljenja in je potrebno izvajati rehabilitacijo, ki s svojimi programi in metodami do življenjske rahabilitacije omogočajo z metodami fizične in psihične podpore vrnitev na delo ali v normalno življenje številnim bolnikom. Rehabilitacija se izvaja pod strokovnim zdravniškim nadzorom in po strokovnih smernicah in priporočilih Združenja Kardiologov Slovenije, delovne skupine za rehabilitacijo in Evropskega združenja za preventivo in rehabilitacijo (EUROPREVENT).
Rehabilitacija obsega različne oblike in metode, ki zajemajo metode vodenega in kontroliranega fizičnega treninga, torej fizično rehabilitacijo, metode psihološke podpore, strokovna predavanja, skupinske metode sproščanja, izlete, sodelovanja s podobnimi združenji doma in v tujini, kar vse omogoča hitro vrnitev bolnikov na delo ali v normalen krog življenjskega ciklusa. Delo kluba pomembno dviguje kvaliteto življenja vsem članom a tudi domačim, ki jim zagotavlja, da so njihovi v glavnem starši oskrbovani po modernih metodah, ki omogočajo neodvisno in samostojno življenje, kar tudi pomembno zmanjšuje odvisnost od socialne podpore a tudi stroške zdravstvene zavarovalnice, socialnih ustanov in širše družbe.
Ustanovitev in delo kluba skozi 25 let
Iz uvodoma navedenih razlogov in želje pomagati koronarnim oziroma srčnim bolnikom je na iniciativo prim. Janeza Tasiča, ki je kot vodja kardiološkega dispanzerja v ZD Celje že leta 1984 leta s pomočjo skupine pacientov ustanovil iniciativni odbor, ki je sprejel sklep, da se organizirajo v klub, ki bo bolnikom po prebolelem infarktu srca ali pa po operacijah na srcu omogočal lastne programe rehabilitacije s katerimi si bodo čim prej okrepili in povrnili zdravje.
Kardiolog prim. Janez Tasič je s poznavanjem modernih smernic rehabilitacije in z izkušnjami, ki jih je pridobil doma in v tujini predlagal program rehabilitacije, ki je omogočal trajno aktivno sodelovanje bolnika. Tako je postala takšna oblika rehabilitacija vsakodnevni slog življenja pomoči potrebnih bolnikov ne pa le občasna skrb za zdravje. Postala je strokovno vodena in nadzorovana in varna, saj so jo vodili za to usposobljeni zdravstveni delavci, kot so medicinske sestre, fizioterapevti, prof telesne kulture, sodelovali so pa tudi psiholog, dietetik in zdravnik. Tako organizirana skupina je pričela z delom leta 1985. Vso operativno delo je opravljalo osebje Kardiološkega dispanzerja skupaj z začasnim upravnim odborom, ki ga je vodil gospod Burdian Franjo.
Za normalno delo in izvajanje programa rehabilitacije je klub potreboval finančna sredstva. Zato je bilo potrebno ustanoviti pravno organiziranost delovanja kar je bilo možno le v društvu oziroma klubu. Dne 27. februarja 1986, se je zgodil Ustanovni občni zbor v Celju, na katerem so bila v smislu veljavne zakonodaje sprejeta PRAVILA za ustanovitev KORONARNEGA KLUBA CELJE. Ustanovljen in vpisan v Register društev je Koronarni klub Celje vpisan kot drugi v Sloveniji. V tem času je delovalo društvo s podobno vsebino v Ljubljani. Z uveljavitvijo formalne organizacije kluba pa so kot predsedniki izvršnih odborov zelo uspešno vodili klub g. Franjo Čevnik, ga. Majda Trogar, ga. Sonja Ocvirk in sedaj Jože M. Umek.
Aerobno rehabilitacijski center
Za izvajanje programa rehabilitacije je klub najemal razne telovadnice po šolah. Delo je bilo zelo težavno, saj se je moralo prilagajati prostim uram v telovadnicah. Precejšnji so bili tudi stroški za najemnino. Sredstva kluba pa so bila le članarina članov in donatorska sredstva delovnih organizacij. Ko smo spoznali, da je potrebno za kvalitetno delo imeti stalen prostor z določeno tehnično opremo smo sprejeli ponudbo Obrtne zbornice Celje pod vodstvom gospoda Drameta in po njihovi selitvi v nov Dom Obrtnikov na Lavo sprejeli njihovo ponudbo in začeli z delom v prostoru, ki so ga nam prepustili z vso osnovno opremo na Gregorčičevi 6, v velikosti cc 60 m². Za to je klub pridobil tudi soglasje občine Celje in s tem je to postal nov uradni sedež kluba kar je še danes. Klub je prostor dodatno usposobil in opremil z ustreznimi aparati in opremo za izvajanje rehabilitacije.
V Aerobnem centru, kakor smo ga poimenovali, izvajamo vsa leta program rehabilitacije in sicer:
- rehabilitacijska telovadba, ki poteka v skupinah do 12 članov. Vadba se izvaja vsak dan, dopoldan in popoldan skozi vse leto in jo vodijo strokovno usposobljeni terapevti.
- organizirane so skupine za pohodništvo, ki se izvaja po težavnostnih stopnjah.
- skozi vse leto se vršijo strokovna predavanja, ki so pomembna za stalno izobraževanje članov.
- organizirani so rehabilitacijski programi, ki se izvajajo v hotelih na morju ali v zdraviliščih.
- Za člane kluba so organizirani tudi strokovni izleti in družabna srečanja, pohodi na svetovni dan srca, srečanja z drugimi podobnimi društvi, vse z namenom nuditi članom čimbolj kvalitetno življenje.
Da potekajo vse dejavnosti po doktrini stroke, vsa leta skrbi za strokovno medicinsko mentorstvo prim. Janez Tasič, ki je tudi strokovni vodja kluba.
V Aerobnem centru vadi 17 skupin Skupina pohodništva šteje 26 članov a se jim na pohodih priključijo tudi drugi Celjani, ki niso člani kluba. Življenje v Aerobnem centru močno in dobro utripa v zadovoljstvo in korist članov.
Število članov kluba
Število članov kluba se veča vsa leta. Od začetnega števila v letu 1985, ko je bilo 24 članov, jih v letu 2010 beležimo 335 članov.
Srčna pot v mestnem parku
Na pobudo in po strokovnih predlogih kluba oziroma njegovega strokovnega vodje prim. Tasiča je komunala Celjske občine pod vodstvom ing. Jožeta Smodile v letu 1986 pričela z izgradnjo in obnovo zaraščenih in opuščenih poti v mestnem parku, ki so nekdaj vodile na Anski hrib. Ta pot je zgrajena pod strokovnim nadzorom in z opremljena z navodili za bolnike po NYHA klasifikaciji srčnih bolnikov. Postala je sestavni del vsakdanjega življenja Celjanov tako, da na njej srečaš tako zdrave kot bolnike, ki si krepijo srce. Člani kluba jo uporabljajo redno in si tako kontrolirajo stanje in zmogljivost srca. Nad njo so navdušeni tudi številni obiskovalci od drugod in tako so po ogledu naše poti in po našem vzoru pred dvema letoma zgradili podobno pot tudi v Ljubljani in na Primorskem.
Zveza koronarnih klubov in društev
Za svoje vse bolj obsežno in zahtevno delo je Koronarni klub potreboval za kritje stroškov delovanja vedno več finančnih sredstev, katerih glavni dohodek so bilo članarina, prispevki k stroškom vadbe in mentorski prispevki, ki pa jih je čedalje manj. Glede na humanitarno dejavnost kluba je bil upravičen do dela sredstev od dobička od iger na srečo. S temi sredstvi pa gospodari na nivoju države »FIHO«. Ta finančna sredstva dodeljuje humanitarnim organizacijam, ki delujejo na področju celotne države. Ko je leta 1995 ustanovljeno tudi Primorsko koronarno društvo smo lahko ustanovili Zvezo Koronarnih Klubov in Društev Slovenije. Ta je ustanovljena leta 1996 s Sporazumom, ki so ga sprejeli: koronarni klub Ljubljana, koronarni klub Celje in Primorsko koronarno društvo.
Zveza je dobila status društva, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva. Leta 2005 pa je dobila status HUMANITARNA ORGANIZACIJA na območju Slovenije. S tem je zveza izkazala svojo upravičenost do dela sredstev iz dobička od iger na srečo. Od takrat dalje Zveza vsako leto na podlagi utemeljenih opravljenih programih delovanja prejema finančna sredstva. Del tako pridobljenih finančnih sredstev prejema tudi Koronarni klub Celje za kritje stroškov rehabilitacije članov.
S sredstvi, ki jih prejema Zveza od »FIHA« so se ublažili pogoji delovanja društev in klubov. Prav zaradi tega je bilo po tem na območju Slovenije ustanovljenih več novih samostojnih društev . Tako se je to število povečalo sedaj na 14 društev, ki so vsa povezana v Zvezo.
Delovanje koronarnega kluba izven občine Celje
Za delovanje in povezovanje v klub koronarnih bolnikov se je interes med srčnimi bolniki zelo povečal. K temu so jih vzpodbujali tudi drugi zdravniki, predvsem pa kardiologi. Koronarni klub v svojem Aerobnem centru ni več uspel zadovoljite želje in potrebe vseh članov katerih število se je večalo , prihajali pa so na programe rehabilitacije tudi iz drugih krajev izven Celja iz sosednjih občin.
Da bi omogočilo rehabilitacijo članom čim bližje kraju bivanja, smo dodatno izobrazili terapevte in organizirali vadbene skupine v Laškem , Vojniku, pripravlja pa se tudi program za Slovenske Konjice in Šentjur. Trenutno opravlja rehabilitacijo v Laškem 41 članov in v Vojniku 29 članov.
S tako razširjeno rehabilitacijo srčnih bolnikov Koronarni klub Celje promovira mestno občino Celje kot center humanitarne dejavnosti.
Dejavnosti in povezave kluba doma in v tujini
Glas o uspešnem delu kluba, o pozitivnih rezultatih in izkušnjah pri rehabilitaciji srčnih bolnikov je ponesel preko meja države na različne kongrese in simpozije ter druga strokovna srečanja strokovni vodja kluba prim. J. Tasič. Tako je predstavljena farmakoekonomska študija porabe zdravil pri srčnih bolnikih že na Jugoslovanskem kongresu o rehabilitaciji srčnih bolnikov leta 1989. 1992 na mednarodnem srečanju v Trstu, na prvem Kardiološkem kongresu Alpe Adria v Radencih o kvaliteti življenja srčnih bolnikov vključenih v Programe do življenjske rehabilitacije, 1998 je predstavjeno delo in program rehabilitacije v Koronarnem klubu v učbeniku: Rehabilitacija srčnega bolnika, 2005 na EUROPREVENTu je Srčna trim pot v Celju doživela splošno odobravanje a tudi posnemanje, podobno je bilo tudi 2006 na dnevih preventive in 2008 Radencih kjer je predstavljena: Economics of rehabilitation. Izdajamo tudi bilten, ki je približal preventivno problematiko širšemu laičnemu krogu, objavljeni pa so številni članki itd..
S takšnim in podobnim delovanjem je bilo širši javnosti doma in v tujini promovirano življenje in skrb v mestni občini Celje tudi za zdravstveno ogrožene občane.
Zaključek
V zelo skrčenem opisu dela, razvoja in uspehov Koronarnega kluba na svoji 25 let dolgi poti smo skušali prikazati, da je ta pot zelo trnova, vendar kronana z zadovoljstvom a tudi uspehi in pomoči pri številnih posameznikih, ki so srečni da so našli pomoč takrat ko so jo bili najbolj potrebni t.j. pri reševanju svojih zdravstvenih težav.
Opravljenega je bilo veliko dela, ogromno število ur prostovoljnega dela, številnih članov Izvršnega odbora, komisij za posamezne dejavnosti in tudi strokovno zdravstvenih delavcev, ki so se z dodatnim izobraževanjem usposobili za delo pri rehabilitaciji koronarnih bolnikov.
Organi kluba in zdravstvena ekipa s terapevti z bogatimi izkušnjami pri delu so na trdnih temeljih usposobljeni za bodoče uspešno delo kluba. Res je , da so posamezniki skozi dolgoletno delo v klubu izjemno zaslužni za uspešno delo kluba, ki bi ga lahko izpostavili za podelitev priznanja. Toda od začetka delovanja kluba smo delovali povezano vsak po svojih sposobnostih z edino željo, da bi bil klub kot celota uspešen pri nudenju pomoči svojim članom. To nam je tudi uspelo.
Podelitev priznanja »srebrni grb« Mestne občine Celje je priznanje, plačilo, vzpodbuda za opravljeno delo in za delo v bodoče.
Primerjava z drugimi društvi in klubi ni mogoča, saj je dejavnost kluba po vsebini edinstvena.
V Celju dne 20.03.2010
Strokovni vodja KK Celje
Prim. Janez Tasič, spec. int. kardiolog
Predsednik KK Celje
Univ. dipl.soc. Jože M. Umek
