21
Jun
NA KOROŠKEM JE FAJN!
Izlet članov KK, 14.maja 2011
V najlepšem pomladnem mesecu smo se odpeljali izpred GLAZIJE, skozi SLOVENJ GRADEC in DRAVOGRAD do kraja GORTINA pri MUTI. Tu nas je pričakala lokalna vodička, ki nas je vodila vse do vrnitve na splavarjenje.
Za začetek ogledov smo se zapeljali vBistriški jarek ob potoku Bistrica. Po nekaj km vožnje smo prispeli do Ekološke kapelice. Ta je bila zgrajena leta 1997 iz ekoloških materialov, posvečena Sv. Frančišku Asiškemu, ki varuje in opozarja tamkaj živeče ljudi na nevarnosti jezu Golica/Koralpe v občini SOBOTH v Avstriji. Nevarnost, ki preti prebivalcem Bistriškega potoka, jepoplavni val vode zajete za jezom, ki bi poplavil vso dolino, če bi jez popustil. V umetno zajezenem jezeru je okoli 22 milijonov m³ vode. Poplavni val bi dvignil nivo vode v reki Dravi za 12 m in poplavil celo Lent v Mariboru.
Celoten kompleks ob Ekološki kapelici je urejen v turistične namene. V sosednji hiši vsako leto zaživijo Božične jaslice, nekdanja osnovna šola, v kateri je potekal pouk v letih 1961 – 2000, služi društvenim namenom. Ob šoli stoji spomenik padlim borcem Lackovega odreda in seveda alarmni sistem – sirene. Vrnili smo se iz Bistriškega jarka in se zapeljali v Spodnjo MUTO.
Ustavili smo se pred najstarejšo cerkvijo na Slovenskem, to je Rotunda Sv. Janeza Krstnika. Pozornost pritegne enkratna arhitektura, okrogla ladja (rotunda) in lepa skodlasta streha z nadstrešnim stolpičem in prav tako s skodlami pokrit obhod. Vstop je skozi podkvasti romanski portal. Prezbiterij osvetljujejo romansko in gotska okna. Stene so poslikane s freskami iz 14. stol. v al secco slikarski tehniki (različna veziva na suhi omet) v dveh pasovih. Notranjost krasita še dve oljni sliki in rezbarije. Strop je lesen, kasetiran in poslikan s cvetovi pasionke. Posebnost pa je puščica – zunanja lina za darovanje denarja mimoidočih popotnikov. Zgodovina cerkve še ni v celoti raziskana, vendar se ve, da jo je leta 1052 posvetil papež Leon IX., ko je potoval po Koroški.
Nekoliko proč, med cesto MB – Dravograd in reko Dravo stoji nov večnamenski turistični objekt imenovan Mitnica na Muti (TIC, spominki, galerija). V zgodovini je dolina reke Drave pomenila najbližjo prometno povezavo med Celovško kotlino in Spodnjim Podravjem. Meja med Koroško in Štajersko je v 12. stol. potekala prav tu, kjer se Bistrica izliva v Dravo. Tu je bila ob takratni deželni meji mitnica »MAUTEN«, ki je dala sedanjemu trgu ime MUTA.
Po krajšem počitku se napotimo na ogled visokogorskega jezera Sobothsee. Cesta nas vodi proti raztegnjenem naselju Radlje ob Dravi, nekoč Marenberg. Vodička nas opozori na veliko baročno stavbo, samostan dominikank, ki sta ga ustanovila Sigfrid Marenberški in njegova mati Gisela leta 1251. Samostan je bil pomemben za širšo okolico, saj se je tu razvijala lekarniška, izobraževalna, glasbena, dobrodelna, zdravstvena in dušnopastirska dejavnost. Dominikanke so postavile tudi križev pot na skalo. Na strmem skalnatem hribu pa so še vidne razvaline gradu Marienberch, katerega je leta 1215 postavil samostanski fevdnik Kolon Trušinjski.
Zavijemo na cesto, ki vodi proti mejnemu prehodu Radelj in preko državne meje v Avstrijo, proti kraju Eibiswald (Ivnik). Od kraja Aibl se po gorski cesti vzpenjamo v Koralpe skozi St. Oswald (747 m) do slikovite hribovske vasice SOBOTH (1070 m), ki ima 450 prebivalcev. To je vasica na zelenem bregu, ki ga globoko v dolini zaključujejo potoki in leži na stičišču treh dežel: Koroške, Štajerske in Slovenije. Med starimi lipami stoji cerkev Sv. Jakoba iz leta 1615, ob robu pa spominska kapelica, katero so vaščani zgradili leta 1997 v spomin na župnika Edmunda Polzerja ter Jakobihaus iz leta 2005, namenjena kulturno-umetniškim dogodkom. Lesena stavba, krita s skodlami, je zelo podobna Mitnici na Muti, ker sta obe imeli istega projektanta.. Opazne so številne cvetoče gredice in okrašeni balkoni. Še večja posebnost pa so lesene skulpture v naravni velikosti, ki predstavljajo skupino godbenikov, kolesarja, motorista, zmaja, na pokopališkem zidu pa celo smrt. V vasici ne manjka hotelskih kapacitet, saj se tu nastanijo številni pohodniki pa tudi izletniki in dopustniki.
Po krajšem ogledu vasi, malice iz nahrbtnika, nadaljujemo vožnjo do jezera Sobothsee. To jezero ima površino 80 ha, zadržuje 22 milijonov m³ vode je nastalo po zajezitvi Bistriškega jarka. Jez, ki je visok 85 m in v podnožju širok 300 m, bi naj predstavljal pretečo nevarnost in ob izgradnji izzval številne proteste in nasprotovanja, se danes izkazuje za dovolj varnega. Vode iz jezera po 8 km dolgem podzemnem cevovodu napajajo HE Lavamünd (Labod), ki obratuje od leta 1990. Po ogledu vasice, kavici in še kaj, nadaljujemo pot proti zahodu tako, da se spustimo v Dravsko dolino in preko mejnega prehoda Vič vrnemo v Slovenijo.
Vozimo se skozi Dravograd, kjer smo poučeni o njegovi zgodovini. Kraj, ki nosi narečno ime Traberk, je bil naseljen že v starem veku, saj so se tu križale poti iz Poetovione (Ptuja), Celeia (Celja) proti Virunumu (Gosposvetskem polju). Že leta 1185 se Traberk omenja kot trg in v 13. stol. kot grajski trg. Leta 1386 se prvič omenja cerkev Sv. Vida. Na vzhodnem delu mesta, na desnem bregu Drave so vidni ostanki utrdbe Pukštajn, ki je obvladovala prehod iz Dravske v Mislinjsko dolino. Na njej so do leta 1251 gospodovali gradniki grofa Meranskega. Skozi stoletja je grad menjaval lastnike in tudi večkrat pogorel, nazadnje leta 1706 in ga niso več obnovili. Njegovo vlogo je prevzel baročni dvorec Bukovje, zgrajen pod njim v letu 1710. Njegovi zadnji lastniki so bili baroni Komitterji, ki so dvorec leta 1926 prodali. Danes ga koristi SV.
Vozimo se dalje do Gortine. Tu nas čaka splav, flosarji in njihov vodja kormoniš. Ko vstopamo na splav, smo za dobrodošlico počaščeni s kruhom in soljo ter šilcem žganja. Pred začetkom vožnje smo poslušali predstavitev flosarjev, in zgodbice iz njihovega življenja. Med vožnjo po Dravi pa so nas zabavali z zanimivim in zabavnim animacijskem programom flosarji, flosarske frajle in harmonikar. Vmes so nas postregli s flosarsko malico in kavico. Pred zaključkom vožnje je »župnik« spovedal štiri zelence, njihovo dušo-zadnjo plat pa je z veslom očistil vseh grehov kormoniš. Novopečene flosarje je krstil z dravsko vodo in jim podelil diplome. Tako se je končala splavarska avantura.
Polni nepozabnih vtisov in doživetij ob čudovitem vremenu in brezhibni organizaciji izleta, ki sta ga pripravila g. Franjo Luc in g. Ljudmila Belej, se vračamo domov proti Celju. Na Koroškem je bilo res fajn.
Ivan K
Izlet članov KK, 14.maja 2011
V najlepšem pomladnem mesecu smo se odpeljali izpred GLAZIJE, skozi SLOVENJ GRADEC in DRAVOGRAD do kraja GORTINA pri MUTI. Tu nas je pričakala lokalna vodička, ki nas je vodila vse do vrnitve na splavarjenje.
Za začetek ogledov smo se zapeljali vBistriški jarek ob potoku Bistrica. Po nekaj km vožnje smo prispeli do Ekološke kapelice. Ta je bila zgrajena leta 1997 iz ekoloških materialov, posvečena Sv. Frančišku Asiškemu, ki varuje in opozarja tamkaj živeče ljudi na nevarnosti jezu Golica/Koralpe v občini SOBOTH v Avstriji. Nevarnost, ki preti prebivalcem Bistriškega potoka, jepoplavni val vode zajete za jezom, ki bi poplavil vso dolino, če bi jez popustil. V umetno zajezenem jezeru je okoli 22 milijonov m³ vode. Poplavni val bi dvignil nivo vode v reki Dravi za 12 m in poplavil celo Lent v Mariboru.
Celoten kompleks ob Ekološki kapelici je urejen v turistične namene. V sosednji hiši vsako leto zaživijo Božične jaslice, nekdanja osnovna šola, v kateri je potekal pouk v letih 1961 – 2000, služi društvenim namenom. Ob šoli stoji spomenik padlim borcem Lackovega odreda in seveda alarmni sistem – sirene. Vrnili smo se iz Bistriškega jarka in se zapeljali v Spodnjo MUTO.
Ustavili smo se pred najstarejšo cerkvijo na Slovenskem, to je Rotunda Sv. Janeza Krstnika. Pozornost pritegne enkratna arhitektura, okrogla ladja (rotunda) in lepa skodlasta streha z nadstrešnim stolpičem in prav tako s skodlami pokrit obhod. Vstop je skozi podkvasti romanski portal. Prezbiterij osvetljujejo romansko in gotska okna. Stene so poslikane s freskami iz 14. stol. v al secco slikarski tehniki (različna veziva na suhi omet) v dveh pasovih. Notranjost krasita še dve oljni sliki in rezbarije. Strop je lesen, kasetiran in poslikan s cvetovi pasionke. Posebnost pa je puščica – zunanja lina za darovanje denarja mimoidočih popotnikov. Zgodovina cerkve še ni v celoti raziskana, vendar se ve, da jo je leta 1052 posvetil papež Leon IX., ko je potoval po Koroški.
Nekoliko proč, med cesto MB – Dravograd in reko Dravo stoji nov večnamenski turistični objekt imenovan Mitnica na Muti (TIC, spominki, galerija). V zgodovini je dolina reke Drave pomenila najbližjo prometno povezavo med Celovško kotlino in Spodnjim Podravjem. Meja med Koroško in Štajersko je v 12. stol. potekala prav tu, kjer se Bistrica izliva v Dravo. Tu je bila ob takratni deželni meji mitnica »MAUTEN«, ki je dala sedanjemu trgu ime MUTA.
Po krajšem počitku se napotimo na ogled visokogorskega jezera Sobothsee. Cesta nas vodi proti raztegnjenem naselju Radlje ob Dravi, nekoč Marenberg. Vodička nas opozori na veliko baročno stavbo, samostan dominikank, ki sta ga ustanovila Sigfrid Marenberški in njegova mati Gisela leta 1251. Samostan je bil pomemben za širšo okolico, saj se je tu razvijala lekarniška, izobraževalna, glasbena, dobrodelna, zdravstvena in dušnopastirska dejavnost. Dominikanke so postavile tudi križev pot na skalo. Na strmem skalnatem hribu pa so še vidne razvaline gradu Marienberch, katerega je leta 1215 postavil samostanski fevdnik Kolon Trušinjski.
Zavijemo na cesto, ki vodi proti mejnemu prehodu Radelj in preko državne meje v Avstrijo, proti kraju Eibiswald (Ivnik). Od kraja Aibl se po gorski cesti vzpenjamo v Koralpe skozi St. Oswald (747 m) do slikovite hribovske vasice SOBOTH (1070 m), ki ima 450 prebivalcev. To je vasica na zelenem bregu, ki ga globoko v dolini zaključujejo potoki in leži na stičišču treh dežel: Koroške, Štajerske in Slovenije. Med starimi lipami stoji cerkev Sv. Jakoba iz leta 1615, ob robu pa spominska kapelica, katero so vaščani zgradili leta 1997 v spomin na župnika Edmunda Polzerja ter Jakobihaus iz leta 2005, namenjena kulturno-umetniškim dogodkom. Lesena stavba, krita s skodlami, je zelo podobna Mitnici na Muti, ker sta obe imeli istega projektanta.. Opazne so številne cvetoče gredice in okrašeni balkoni. Še večja posebnost pa so lesene skulpture v naravni velikosti, ki predstavljajo skupino godbenikov, kolesarja, motorista, zmaja, na pokopališkem zidu pa celo smrt. V vasici ne manjka hotelskih kapacitet, saj se tu nastanijo številni pohodniki pa tudi izletniki in dopustniki.
Po krajšem ogledu vasi, malice iz nahrbtnika, nadaljujemo vožnjo do jezera Sobothsee. To jezero ima površino 80 ha, zadržuje 22 milijonov m³ vode je nastalo po zajezitvi Bistriškega jarka. Jez, ki je visok 85 m in v podnožju širok 300 m, bi naj predstavljal pretečo nevarnost in ob izgradnji izzval številne proteste in nasprotovanja, se danes izkazuje za dovolj varnega. Vode iz jezera po 8 km dolgem podzemnem cevovodu napajajo HE Lavamünd (Labod), ki obratuje od leta 1990. Po ogledu vasice, kavici in še kaj, nadaljujemo pot proti zahodu tako, da se spustimo v Dravsko dolino in preko mejnega prehoda Vič vrnemo v Slovenijo.
Vozimo se skozi Dravograd, kjer smo poučeni o njegovi zgodovini. Kraj, ki nosi narečno ime Traberk, je bil naseljen že v starem veku, saj so se tu križale poti iz Poetovione (Ptuja), Celeia (Celja) proti Virunumu (Gosposvetskem polju). Že leta 1185 se Traberk omenja kot trg in v 13. stol. kot grajski trg. Leta 1386 se prvič omenja cerkev Sv. Vida. Na vzhodnem delu mesta, na desnem bregu Drave so vidni ostanki utrdbe Pukštajn, ki je obvladovala prehod iz Dravske v Mislinjsko dolino. Na njej so do leta 1251 gospodovali gradniki grofa Meranskega. Skozi stoletja je grad menjaval lastnike in tudi večkrat pogorel, nazadnje leta 1706 in ga niso več obnovili. Njegovo vlogo je prevzel baročni dvorec Bukovje, zgrajen pod njim v letu 1710. Njegovi zadnji lastniki so bili baroni Komitterji, ki so dvorec leta 1926 prodali. Danes ga koristi SV.
Vozimo se dalje do Gortine. Tu nas čaka splav, flosarji in njihov vodja kormoniš. Ko vstopamo na splav, smo za dobrodošlico počaščeni s kruhom in soljo ter šilcem žganja. Pred začetkom vožnje smo poslušali predstavitev flosarjev, in zgodbice iz njihovega življenja. Med vožnjo po Dravi pa so nas zabavali z zanimivim in zabavnim animacijskem programom flosarji, flosarske frajle in harmonikar. Vmes so nas postregli s flosarsko malico in kavico. Pred zaključkom vožnje je »župnik« spovedal štiri zelence, njihovo dušo-zadnjo plat pa je z veslom očistil vseh grehov kormoniš. Novopečene flosarje je krstil z dravsko vodo in jim podelil diplome. Tako se je končala splavarska avantura.
Polni nepozabnih vtisov in doživetij ob čudovitem vremenu in brezhibni organizaciji izleta, ki sta ga pripravila g. Franjo Luc in g. Ljudmila Belej, se vračamo domov proti Celju. Na Koroškem je bilo res fajn.
Ivan K
